»OH, SPET MOJ OČE«

Lydia Ko je mlada štiriindvajsetletna Novozelandka, ki ima pod svojim imenom napisanih že kar 16 zmag na elitni turneji LPGA, pohvali pa se lahko tudi z dvema zmagama na velikih tekmovanjih. V svetu profesionalnega golfa se giblje od leta 2013, na vrhu lestvice najboljših ženskih golfistk pa je preživela kar 84 tednov.

Po lanski prekinitvi golfske sezone ste se vrnili v Orlando. Kako ste se počutili, ko ste lahko doma preživeli toliko časa kot najbrž že nekaj let ne?

Ja, vsekakor je to največ časa, ki sem ga preživela doma v Orlandu v zadnjem času. Včasih Orlanda ne obiščem šest mesecev skupaj, tokrat pa sem tam lahko preživela teh šest mesecev. Na srečo je bil ob primerni razdalji, nošenju mask in splošnem upoštevanju predpisanih ukrepov naš golfski klub ves ta čas odprt. Na srečo sem tako imela dostop do kluba in pogojev za trening in prepričati sem se želela, da ves čas ostanem v vrhunski formi in telesni pripravljenosti.

 

Kaj poleg igranja tenisa najraje počnete v prostem času? Dejstvo je, da golfisti tega nimate ravno v izobilju, med tokratnim dolgim odmorom pa ste najbrž lahko marsikaj nadoknadili?

S svojimi trenerji sem resnično trdo delala in trenirala, še posebej s Craigom in Demienom. Največ sem se osredotočala na to, da postanem bolje pripravljena in da pridobim na moči ter se tako kar se da dobro pripravim na prihajajočo sezono. Veliko sem igrala tenis z drugimi igralkami LPGA, prijavila sem se tudi na tečaj tenisa. Mislim, da sem v tistem času opravila več treningov tenisa kot golfa (smeh). Lotila sem se tudi športnega plezanja, kar je vsekakor drugače od vsega, kar navadno počnem. Prvih nekaj treningov sem po končani vadbi čutila res močno bolečino v rokah, mišice so me res močno bolele. V glavnem največ časa posvetim fizičnim aktivnostim in temu, da z družino preživim čim več časa.

 

Kaj ste se naučili med premorom? Ste imeli ves čas veliko željo po vrnitvi?

Mislim, da je bil premor zame odličen, še bolj pa sem se veselila vrnitve na zelenice, saj nismo igrali kar pol leta. Še vedno mislim, da so odgovorni ne glede na okoliščine pripravili izjemen urnik. V drugih športih, ki sem se jih lotevala med premorom, sem opazila, kako zelo tekmovalna sem, to me navdaja z optimizmom. Dejansko nisem vedela, kako tekmovalna sem, dokler se nisem lotila igranja tenisa, mislila sem si, o hej, res znam biti zelo zelo tekmovalna. Res sem samo čakala, da se vrnem na igrišče in spet srečam svoje sotekmovalke, ki sem jih zelo pogrešala. Nekaterih nisem videla zelo dolgo časa. Čeprav smo morali po ponovnem snidenju prakticirati varnostno razdaljo in vse druge ukrepe, je bilo dovolj že to, da sem jih sploh lahko videla, pozdravila, se z njimi pogovarjala v živo. Mislim, da je bila naša vrnitev dobra, pa ne le za golf, temveč za celoten športni svet, ki se je spoznal z »novim normalnim«.

Verjamemo, da je bilo potrebno veliko prilagajanja na ta novi svet. Igralke na turneji LPGA ste si ves čas blizu, kako ste se počutili ob ponovnem snidenju?

Mislim, da je bila do pred kratkim, celo lani, vse skupaj le rutina, ki se je ponavljala iz tedna v teden, na igrišču smo videvali le ljudi, ki smo jih navadno videvali. Vendar po premoru, v katerem nekaterih oseb nisem videla res dolgo časa, je vrnitev res dobrodošla. Govorila sem s prijateljico, s katero sem imela v Avstraliji kosilo na zadnjem tekmovanju pred premorom in rekli sva si, kdo bi si mislil, da bo to najino zadnje snidenje za pol leta. Čas je minil hitro in vesela sem, da spet vse vidim, da so vsi videti dobro, so zdravi in mislim, da so na splošno razmere malce nenavadne in ne ravno idealne, toda iz njih lahko pridemo samo vsi kot celota. Mislim, da nam lahko s skupnimi močmi uspe.

 

Ali vaši starši igrajo golf?

Ne. Vsi so presenečeni, ker nobeden od mojih staršev ne igra golfa. Kot sem rekla že večkrat, imata teta in stric resnično rada golf in ko sem jih obiskala, mi je teta dala dve palici. Tako kot ljudje, ki ne vedo, kdo je moj oče, mislijo, da je moj trener. Tu je drugače, saj vsi mislijo, da je moja mama golfski genij. Ne, nobeden od njiju ne igra golfa. Na začetku sta trenirala z mano, ko sem bila še precej mlajša, potem pa sta ugotovila, da imata preveč dela z drugimi stvarmi, mati je morala opraviti stvari za šolo, oče pa trenirati, zato mi nista mogla pomagati, koncentracija pa mi je padla. Malce sta mi pomagala, potem pa sta odnehala.

 

Kako je ime teti, ki vam je dala palico?

Težko bi bilo črkovati, toda Insook Hyon.

To je sestra vaše mame?

Da.

 

Kakšna je razlika med tem, kako je bila vaš caddy vaša mama in med profesionalnim caddyjem?

Samo nekajkrat sem imela profesionalnega caddyja ali kaj podobnega. Nekako drugače je, saj dobro spoznaš svojega profesionalnega caddyja, šele ko mine teden, in mislim, da temu služijo vadbeni krogi in vse drugo. Toda moja mama je bila z mano zadnjih 15 let in nekaj dni, zato ve, kaj počnem in ima izkušnje, zato je drugače. Včasih je to bolj povezano s profesionalnimi caddyji, ker niso vaša družina. Seveda je pomembno, da vaš igralec igra dobro, toda ko je v tej vlogi mama, sem vendarle njena hči, zato je vse skupaj popolnoma drugače. Tako kot takrat, ko sem z drugo osebo ali celo mojim trenerjem, še vedno zasedam »šefovsko mesto«. Toda pri mami v resnici ne morem biti šefinja. Rada bi, vendar bi rekla, da imam še vedno 15 let, in rekla bi, da ima v življenju več izkušenj. Torej nikoli ne bom šefinja.

 

Ali kdaj slišite svojega očeta med množico?

Ja. Gledala sem nekaj vrhuncev CME in rekla očetu: »Oče, edini glas iz množice, ki ga slišim, je tvoj, ko rečeš: »Lepo, Lydia.« Vedno ga lahko slišim. To je glas, ki ga vedno opazim. In pravzaprav ima precej močan glas, že ko samo govori, zato je vedno zelo glasen. Ampak na neki način je to dobro, nekako mi daje malo pomiritve in dobro je imeti podporo.

Torej vas ne osramoti?

Na neki način – ko ni nikogar in če to stori moj oče, si rečem, »Oh, spet moj oče.« Toda občinstvo je bilo do prekinitve kar čudovito, od zelenice do udarjališča, povsod so bili. Vsi so bili zelo navdušeni in veselim se popolnega odprtja tribun.