OD UR IN MINUT DO ZVEZDNATEGA NEBA
Kdor je v oktobru in začetku novembra želel obiskati astronomsko umetniško uro v nemškem muzeju ur v Glashütteju, je na žalost spoznal, da je monumentalno ohišje ure trenutno prazno. Številčnice s številnimi zanimivimi časovnicami in urnim mehanizmom za njo ni bilo mogoče videti, prav tako pa ni bilo mogoče slišati značilnega gonga, ki običajno zazveni vsakih 15 minut. Majhen znak vam pove, zakaj. Gibanje umetniške ure je bilo namreč v generalni prenovi. Ta postopek se opravi vsakih 15 do 20 let in traja nekaj tednov, zadnja revizija pa je bila izvedena leta 2004. Redni postopek je potreben za zagotovitev zanesljivega in brezhibnega delovanja gibanja z vsemi funkcijami na dolgi rok, dejstvo, da ima ura večnamenski koledarski mehanizem, pa zagotavlja, da se ura med delovanjem ne ustavi. Posamezna nastavitev vsakega posameznega prikaza bi bila zelo zamudna, vendar ura brez večjih prekinitev teče že 17 let, tolikšen čas delovanja pa prinaša obrabo, umazanijo ali včasih celo okvare, ki jih je treba odpraviti z remontom.
Astronomska umetniška ura je ena glavnih znamenitosti nemškega muzeja ur Glashütte. Med letoma 1892 in 1925 jo je ustvaril urarski mojster Hermann Goertz, ki je od leta 1918 delal v Glashüttu in tukaj dokončal tudi svojo »Veliko uro«, kot jo je sam imenoval. Leta 1929 je Svobodna dežela Saška s sredstvi Združenja za podporo umetnikom kupila dragoceno uro za 15.000 rajhsmark in jo podarila Nemški šoli za urarstvo Glashütte. Od takrat ima svoje mesto v preddverju nekdanje šolske stavbe, v kateri je od leta 2008 Nemški muzej ur Glashütte.
Kaj se zgodi med revizijo?
Pred začetkom revizije je bil izdelan načrt dela, podprt z ugotovitvami prejšnjih posegov. Tokrat so se urarski mojstri znova odločili, da bodo vse delovne korake podrobno dokumentirali, to pa zato, da bodo lahko na voljo za prihodnje revizije. Na začetku trenutne revizije sta bila gibanje in številčnica odstranjena iz nosilca v lesenem ohišju ure – prvič po 17 letih je bilo gibanje spet vidno. Po transportu mehanizma v urarsko delavnico in po intenzivnem proučevanju celotne konstrukcije in funkcionalnih procesov se je začelo razstavljanje. Odstranjeni deli so bili takrat pregledani glede znakov obrabe ali poškodb. Če se odkrijejo napake, se sprejmejo potrebni ukrepi. Vedno je ključnega pomena, da se popravila opravijo čim bolj previdno in čim bolj zvesto izvirniku. Vsi deli gibanja so očiščeni, če pa se med čiščenjem ugotovi oksidacija, se spet sprejmejo ustrezni ukrepi za ohranjanje. V nadaljnjih korakih so funkcionalne površine dovršeno polirane, deli pa so natančno izmerjeni za dokumentacijo. Iz tega dobljeni rezultati omogočajo tudi sklepe o funkcionalnih razmerjih v gibanju. Med kasnejšim ponovnim sestavljanjem gibanja je zdaj pomembno, da se medsebojno delovanje delov popolnoma uskladi. To zagotavlja funkcionalne procese do naslednje revizije.
Sama ura pa je v vseh pogledih superlativ. Monumentalno ohišje iz mahagonijevega lesa meri v višino, širino in globino 250 x 150 x 50 cm, medtem ko uteži pogonskega mehanizma za gibalni in udarni mehanizem tehtajo 12,5 kg in 20 kg, drugo nihalo pa tehta skupaj 12 kg. Mehanizem in številčnica skupaj imata 1756 posameznih delov, vključno s 122 kolesi in zobniki, 54 vzvodi in vzmetmi, 13 dragulji (nosilnimi kamni) in 424 vijaki ter maticami. Takrat je bilo samo za izdelavo številčnice potrebnih okoli 700 delov. Na številčnici, ki ima osem posameznih številčnic za prikaz časa, koledarja in astronomije, je mogoče prebrati skupno 20 informacij. To vključuje ure, minute, sekunde, večni koledar s podrobnostmi o dnevu, dnevu v tednu, mesecu, letu, prestopnem letu, enačbo (enačbo časa) ter prikaz rezerve moči za mehanizem gibanja in udarca. Astronomski prikazi prikazujejo starost lune, tok lune, lunino fazo ter čas sončnega vzhoda in zahoda v skladu z lokalnim časom Glashütte. Za konec ne manjka niti zvezdno nebo, ki prikazuje trenutno vidni del zvezdnatega neba nad Glashütte in realno lego sonca glede na ozvezdja in na zodiakalnih kartah.
