OD SPANJA OB KOTLU DO IMPERIJA

Tito’s Handmade Vodka je izvirna ameriška t. i. “craft” vodka, ustanovljena leta 1995. A izvor je precej zanimiv – Bert “Tito” Beveridge je namreč takrat pridobil celo prvo zakonito dovoljenje za destilacijo v Teksasu in ustvaril to, kar danes poznamo kot pravi pravcati imperij. Še ena zanimivost je ta, da v podjetju vodko na osnovi koruze še vedno serijsko destilirajo z uporabo staromodnih destilacijskih loncev, poleg tega pa je vodka naravno brez glutena. Tito’s Handmade Vodka za piko na i destilira in stekleniči destilarna Fifth Generation Inc. v Austinu v Teksasu na isti zemlji, kjer se je celoten podvig začel.

A ne boste verjeli, Tito Beveridge, ustanovitelj znamke, ni bil vedno znan kot pretiran ljubitelj tega alkoholnega “zvarka”. Tito, ki se je rodil in odraščal v San Antoniu, je za eno leto odšel v Vanderbilt, preden se je vrnil v Teksas in v Austinu obiskoval teksaško univerzo, kjer je diplomiral iz geologije in geofizike. Po fakulteti se je začel ukvarjati z nafto in plinom, kar je še vedno počel v Teksasu, nato pa se je po spletu okoliščin znašel v Venezueli in Kolumbiji, kjer je vodil posebne raziskovalne odprave. A to ni trajalo dolgo, saj se je ponovno vrnil v Teksas in ustanovil vrtalno podjetje v Houstonu. Sčasoma se je “naveličal lovljenja denarja” in se odločil, da se preseli v Austin. Tam se je Tito lotil geologije podzemne vode, nato dobil idejo, da bi poskusil še s hipotekarnim poslom. No, sedaj pa pridemo do točke preloma – bilo je namreč približno v tem času, leta ‘92 ali ‘93, ko je začel izdelovati vodko z okusom kot darilo za prijatelje. Nekega večera je na zabavi do njega pristopil neznanec in rekel: “Hej, ti si tisti ‘vodka tip’,” on pa je rekel: “Ne, nasprotno, jaz sem ‘hipotekarni tip’.” Toda, to je Titu res dalo misliti …

Ko so se hipotekarne obrestne mere dvignile za nekaj odstotkov, je začel potovati od ene trgovine z alkoholnimi pijačami do druge, da bi povprašal lastnike in menedžerje, če bi bili pripravljeni na svoje police sprejeti njegove vodke z okusom. Vsi so ga zavrnili, češ da se na podobnih produktih nabira prah, da pa dejansko obstaja potreba po vodki, ki je dovolj ‘gladka’ za pitje nje same … Tako jih je seveda Tito, ki v življenju ni destiliral ničesar, kaj šele vodke, vprašal, kako bi to lahko naredil. Odgovor? “Ti si tisti, ki želi vstopiti v svet vodke!” Tako se je Tito namenil poučiti o destilaciji. Vse skupaj se je začelo odvijati sredi devetdesetih in pred časom interneta, tako da res ni bilo na voljo takoj dostopnih informacij, pa tudi v knjižnici ni našel ničesar preveč uporabnega. Sčasoma je Tito s svojimi raziskavami odkril kopico slik starih mesečnikov (proizvajalcev nelegalnega alkohola) in razbitih operacij iz obdobja prohibicije. Začel je graditi destilarne na podlagi fotografij z uporabo bakrenih cevi in preprostega zunanjega cvrtnika za ogrevanje ter začel kuhati. Kar naprej se je ukvarjal z destilatorjem in receptom, dokler ni našel postopka in recepta, ki sta bila všeč njegovim prijateljem.

“V bistvu sem kar naprej delal in delal na tem. Kupili smo vsako vodko, ki je bila na polici, jo prelili v majhne kozarce in vse okusili ter prišli do dveh najboljših. Ko je moja vodka redno premagovala te dve najboljši vodki, sem ugotovil, da imam svojo pravo formulo.”

Ko je imel ‘vodko, ki je bila tako gladka, da bi jo lahko pil samo’, je Tito poskušal zbrati nekaj začetnega kapitala, a je naletel na oviro. Investitorji so ga namreč vedno znova zavračali, prepričani, da dovoljenj ne bo nikoli dobil, saj v Teksasu nikoli do takrat ni bilo zgrajene ali ustanovljene legalne destilarne. Ker ni želel opustiti svojih sanj, je na koncu uporabil denar, ki ga je prihranil med delom v tujini in k temu dodal še 19 kreditnih kartic in zbral približno 88.000 dolarjev. Tito je s tem denarjem zgradil destilarno za enega samega človeka in se medtem boril za ponovno pisanje zakonov v Teksasu, s čimer je postavil precedens za začetek gibanja lastnikov mikrodestilarn. No, sčasoma je zgradil proizvodno destilarno in se nekako lotil posla. Tito je od samega začetka dan in noč garal v enosobni baraki, kuhal vodko in občasno zaspal. Dneve je preživljal z ročnim stekleničenjem vodke, privijanjem pokrovčkov na steklenice in nanašanjem lepila na papirnate etikete. Preiskoval je Austin, se sestajal z lokalnimi trgovinami z alkoholnimi pijačami in bari ter nosil svojo vodko na zabave, predstavljal svojo blagovno znamko in tako počasi pridobil skupino zvestih privržencev. Tito se je domov odpravil izčrpan in vzhičen, potem pa se zbudil in vse ponovil.

»Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!«