NE IGRAJTE TE IGRE S PALICAMI. IGRAJTE JO S SRCEM

Dr. Aleksandro Pivec bi težko opisali z le nekaj preprostimi besedami. Je ženska premišljenih besed ter delovnega karakterja, ki v svojem delu uživa, hkrati pa svoje zadovoljstvo najde v pomoči drugim. V razgibanem pogovoru na svojem domačem (in najljubšem) igrišču na Ptuju nam je zaupala marsikaj o programu novoustanovljene stranke Naša dežela, svojih izkušnjah v vinogradništvu, o pomenu okoljevarstva, čaru golfske igre in o bližnjem srečanju z labodi.


Dr. Aleksandra Pivec, o čem ste sanjali kot otrok, kaj ste si želeli postati takrat?
Moja velika otroška želja, ki me je spremljala precej dolgo, tudi v obdobje šolanja, je bila postati zdravnica. Vedno sem imela izjemno rada ljudi in privlačila me je želja pomagati ljudem. Vedno sem bila rada med ljudmi in imela močno razvit občutek empatije. To je najbrž tudi rezultiralo v mojo izbiro poti v politiko. Tudi tukaj se počutim izjemno dobro in čutim veliko zadovoljstvo, ko čutim, da sem ljudem v pomoč, pa čeprav z majhnimi rečmi, ki so zanje pomembne.


Vaša družina oziroma ded g. Čurin je poznan kot eden izmed največjih naših enologov, je bil on tisti vzvod za vaše zanimanje za kulturo vina?
Rodila sem se v vinogradniški, kmečki družini in včasih se rada pošalim, da mi je bila ljubezen do trte in vina položena že v zibko. Dedek je bil izjemen vinar in izjemen človek. Privzgojil mi je veliko življenjskih vrednot, ki me spremljajo na moji osebni in profesionalni poti. Naučil me je, da v življenju izbiram poti in cilje, ki jih zares čutim s srcem in na tej poti vztrajam tudi takrat, ko je težko ali številni že mislijo, da bi bilo treba odnehati. Bil je vedno korak pred svojim časom in sopotniki, čeprav so številne njegove ideje, ki jih je vnašal v svet vinogradništva, bile takrat težko razumljene, je z vztrajnostjo, voljo in srcem prestavil marsikateri mejnik, ki ga mnogi v svetu vinarstva pomnijo še danes. Ljubezen do kulture vina v meni je prav gotovo njegov pomemben pečat in z veliko odgovornostjo in spoštovanjem ga negujem tako osebno kot tudi profesionalno.


Danes vodite stranko Naša dežela, katere so glavne prednosti, ki vas ločijo od preostalih tradicionalnih strank?
Slovenija se je znašla v izjemno težkem, nezavidljivem političnem obdobju, obdobju izjemne politične razdvojenosti, kjer razdor med različnimi ideologijami odvzema vso pozornost in usmerjenost v vsebine in cilje, ki bi si jih nujno morali prioritetno zastaviti in vanje usmeriti vso energijo, sodelovanje in delo. Številni od začrtanih projektov, ki jih potrebujeta Slovenija in slovensko podeželje, ostajajo nedokončani, zato sem po svojem umiku iz politike, obljubila, da bom premislila, kako lahko tudi v prihodnje pripomorem k razvoju države, enakovredni pozornosti do razvoja podeželja, do katerega se je večina politične javnosti do sedaj obnašala mačehovsko in ga močno podcenila, kako lahko pomagam številnim preprostim državljankam in državljanom, katerih žalostne zgodbe sem slišala na terenu, podjetnikom in obrtnikom, ki pomembno prispevajo k blagostanju mnogih posameznikov in družin, kmetom, gozdarjem in ribičem, ki s svojim trdnim in težkim delom skrbijo za našo prehransko varnost in ohranjeno poseljeno podeželje in čudovito podobo naše dežele, mladim, ki so izgubili upanje v svojo državo, je ne čutijo več in svoje priložnosti iščejo v tujini in generaciji naših starostnikov, ki so si s svojim delom zaslužili, da jesen svojega življenja preživljajo v človeka dostojnih pogojih in ne životarijo ob pomoči in na račun svojih naslednikov. Prepričana sem, da je nastopil čas, ko mora odgovornost za vodenje te države preiti na novo generacijo politikov, politikov, ki bomo z drugačnimi pogledi in drugačnimi praksami poiskali odgovore na največje izzive sedanje in prihodnjih generacij. Zato sem se z vso odgovornostjo odločila, skupaj z najožjimi sodelavci, prevzeti vodenje stranke Naša dežela. Stranke, ki bo v slovenski politični prostor vnesla drugačno politiko, politiko povezovanja, dialoga in sodelovanja ter višjo raven politične kulture v Sloveniji. In s takšnimi načeli bomo tudi delovali, kot nova stranka, z močnim prepričanjem, da SE MORA POLITIKA UMAKNITI IDEOLOGIJAM IN SE VRNITI LJUDEM. Želimo razmišljati in delati drugače kot druge politike, ki ste jih do sedaj poznali v Sloveniji. Oblikovati želimo ključne prioritetne vsebinske cilje in jih s strokovnimi rešitvami ter ljudmi pripeljati do izvedbe, pri tem pa ustvarjati sodelovanje in iskanje kompromisov med različnimi političnimi stališči in pogledi. Le tako lahko kot država ustvarjamo napredek in dosegamo zastavljene cilje.


Zdi se, da mlade bolj in bolj zanimajo le točno določene programske točke in konkretni predlogi, se strinajte s tem?
Mlada generacija je postala popolnoma apatična do politike, politika jih le redko zanima, saj se je oddaljila od njih. V ospredje ne postavlja tem, ki zanimajo to generacijo in ki so pomembne za dvig ravni kakovosti njihovega življenja. Njih zanima kakovosten šolski sistem, ki bo odgovarjal na potrebe današnjega časa in bo sledil trendom, ki jih narekujejo okolje in potrebe trga dela. Želijo si kakovostnih delovnih mest z večjo dodano vrednostjo in dostojnega plačila za to. Želijo si napredovanja, uspešne kariere, možnosti, da se učijo od starejših generacij, a hkrati uveljavljajo svoje ideje in poglede, ki morajo biti razumljeni in slišani. Starejše generacije so jim lahko v pomoč, a jih morajo spustiti v ospredje. Zanima jih reševanje stanovanjskih vprašanj, dostopa do nepremičnin, tudi neprofitnih, ki jih, sploh na podeželju, zunaj večjih centrov izrazito primanjkuje. To so teme, ki zanimajo to mlado generacijo, ne zanima jih več razdvajanje, na osnovi zgodovinskih vprašanj in ideologij. Če jim bomo pustili, da soodločajo in so pri tem slišani, jim bomo vrnili zaupanje v politiko in željo po sodelovanju v njej.


Podeželje se pogostokrat zdi zelo zapostavljeno od vladajočih elit, se vam zdi, da je treba dati več veljave tudi lokalnim skupnostim?
Prizadevali si bomo in prevzeli polno odgovornost za odpravo državnega centralizma. Zavzeli se bomo za ustanovitev evropsko primerljivih slovenskih dežel, v katerih bodo lahko regije, mesta in občine lažje in hitreje uresničevale svoje cilje in hotenja. Decentralizacija bo omogočila enakovreden razvoj in dobra ter kvalitetna delovna mesta zunaj državnega centra. Doslej podcenjenim slovenskim deželam in podeželju bomo namenili vso skrb in pozornost. Rada imam mesta. Sem ponosna meščanka najstarejšega mesta v Sloveniji. Urbana kultura, mešanje idej ljudi in konceptov v mestih, je bogastvo Slovenije in eden izmed liberalnih temeljev Evrope. Mesta imamo radi, meščane in urbano kulturo moramo spodbujati. Vendar je precej lahko biti politik v mestu. Naša odgovornost pa je, da v svoje razvojne koncepte enakovredno in odgovorno vključujemo tudi podeželje, manjša mesta in vasi ter podeželske občine, ki so naš največji kapital. Stranka zagotavlja, da bo svoje napore izrazito usmerila v vzpostavitev boljših pogojev na področju kmetijstva, za zagotovitev čim višje samooskrbnosti, kratkih oskrbnih verig in pravičnih odnosov znotraj njih. Tehnološko in digitalno je treba posodobiti kmetijstvo, podpreti generacijsko prenovo, s podporo mladim kmetovalcem in podporo družinskim kmetijam, ki predstavljajo temelj slovenskega kmetijstva (tudi z boljšim dostopom do kmetijskih zemljišč). Kmetije, kmetijstvo in socialna politika kmečkih družin in razvoj podeželja bodo naša pomembna skrb. Prav tako skladen razvoj lokalnih skupnosti, financiranje občin ter obnova in razvoj lokalne infrastrukture. Predvsem pa tudi državna infrastruktura, ki jo na podeželju pogosto zanemarjamo.


Okoljevarstvo je pogosta tematika sodobnih medijev, se vam zdi, da se v Sloveniji dovolj uspešno spoprijemamo s to temo? Kje bi morda lahko še kaj postorili, da bi hitreje prišli do še lepše dežele Slovenije?
Slovenija je dežela z izjemnim naravnim bogastvom in ohranjenimi naravnimi viri. Temu država posveča veliko skrb in pozornost. Smo država z izjemno velikim odstotkom površin, zaščitenih z varovanimi območji (Natura, nacionalni parki, vodovarstvena območja …) in to moramo pretvoriti v večjo dodano vrednost, nikakor nam to ne sme predstavljati ovire pri razvoju številnih področij, kot se to pogosto dogaja. Nadalje se moramo zavzemati tudiza ohranjanje in varovanje naravnih virov, ki zagotavljajo trajnostno in butično pridelavo kmetijskih pridelkov z večjo dodano vrednostjo ter večji odstotek ekološko pridelane hrane. Pogosto pozabljamo na to, kako pomembna je kategorija prehranske varnosti države z lastno oskrbo. Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v EU, pa tega potenciala ne zna ali ne zmore izkoristiti. Boljše moramo organizirati gozdno-lesne verige, znova vzpostaviti in zagnati lesno industrijo, spodbujati predelavo lesa in izdelkov z večjo dodano vrednostjo, ne zgolj prodaje hlodovine, s čimer izgubljamo vso dodano vrednost.


Tudi nekaj golfskih projektov se v Sloveniji ni zagnalo zaradi sklada kmetijskih zemljišč in podobno, a vendarle, ne bi bilo mogoče najti kompromisa za dobro vseh, saj vendarle vemo, koliko več denarja pustijo na primer v naši deželi Sloveniji povprečni tuji golfski turisti?
Pri pozidavi ali na splošno spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč pogosto zanemarjamo dejstvo, da smo dežela, ki ima že v osnovi »premalo« kmetijskih površin, da bi lahko bistveno višali odstotek samooskrbnosti države. Zato z njimi seveda moramo ravnati odgovorno in previdno. Pri iskanju rešitev za umeščanje drugih namembnosti v prostor kmetijskih zemljišč, je zato potrebno veliko pripravljenosti na iskanje kompromisnih rešitev, ki ne nižajo odstotka kmetijskih površin in hkrati upoštevajo tudi prednosti drugih vsebin, ki se jih želi v takšen prostor umestiti. Pogosto se rešitve seveda da poiskati, tudi z menjavo zemljišč in ustvarjanjem manjkajočega odstotka kmetijskih površin, tudi na degradiranih območjih, s čimer se ustvarjajo rešitve za pomembne druge projekte, kot so tudi golfska igrišča ali dejavnosti, ki ustvarjajo in prinašajo javno dobro ali gospodarsko korist.


Pred dnevi ste prejeli tudi posebno priznanje s strani evropskih vinskih vitezov. Se dovolj trudimo izpostaviti kakovost slovenskih vin, jo sploh prepoznamo tudi doma? 
Hvala, da ste opazili prejem priznanja in v veliko čast mi je, da je tudi na tem nivoju prepoznan moj doprinos k razvoju vinske kulture, ki sem ga začela graditi že v času svoje mladosti z delom v domačih vinogradih, nadaljevala z doktorskim študijem na področju bioprocesnega kemijskega inženirstva na temo vinarstva in ne nazadnje z delom kmetijske ministrice, kjer sem veliko pozornost posvečala razvoju in promociji vrhunskega in prepoznavnega slovenskega vinarstva in izjemnih slovenskih vinarjev. Kakovost slovenskih vin je na svetovni ravni in naša posebnost je ta, da imamo ogromno t. i. malih vinarjev, ki pridelujejo izjemna vina. Res je, da so naša vina včasih v tujini bolj cenjena kot doma, kajti sami se še priučujemo, da lahko dobra steklenica stane več deset evrov. Zato so dober primer briški vinarji, ki veliko svojega vina izvozijo na različne trge, od Kitajske, Kanade in v ZDA. Me pa izjemno veseli, ko na terenu opažam, da se tudi druge vinske regije razvijajo in ponujajo domačemu in tujemu trgu izjemen asortiman in visok kakovostni nivo vrhunskih vin.


Od kod črpate motivacijo in energijo za soočenje z napornim delovnikom?
Veliko ljudi me to vpraša. Enostavno sem človek, ki ga izzivi in ljubezen do dela, ki si ga zastavim, ženejo naprej in dajejo motivacijo, vztrajnost in odločnost, da zasledujem svoje in skupaj zastavljene cilje. Ko pridem včasih zvečer domov, po napornem delovnem dnevu na terenu, me sinova opozarjata na to, da je čas, da se umirim (smeh). Je pa res, da mi vse vrste športov, ki mi pomenijo sprostitev, blažijo stres in hkrati ohranjanje dobre kondicije, dajejo energijo in zagon. Vesela sem, da se je poleg vrste športov, od teka, plezanja, kolesarjenja, pohodništva in še kaj, na moj seznam uvrstil tudi golf. Moram priznati, da sem se v to igro enostavno zaljubila.


Kako se najraje sproščate po napornem delovniku?
Mislim, da se odgovor da prepoznati že iz prej omenjenih meni ljubih hobijev. Veliko športne, tudi adrenalinske aktivnosti ter umirjeni večeri, s kozarčkom dobrega slovenskega vina, ob soju svečk na moji terasi in v družbi meni dragih ljudi.


Vaše asocicije ob besedi golf?
Zeleno, ki te ljubim zeleno. Odlična kombinacija narave, sprostitve in športne aktivnosti, meni najljubših tem.


Kaj vam osebno pomeni golf? Ste morda že »odvisni« od tega športa ali se z njim ukvarjate občasno?
Moram priznati, da se bojim, da bom postala »odvisna« od tega lepega športa. Kot sem že omenila, sem popolna začetnica, ampak me ta vrsta rekreacije, druženja in možnost »odklopa od ponorelega sveta«, vedno bolj navdušuje. Pomeni mi predvsem odmik od vsakodnevnega stresa in sprostitev v naravnem okolju in družbi ljudi, ki me z energijo napolnijo in dajo navdih za nove izzive.


Kdaj ste se spoznali z golfom in kdo vas je zanj navdušil?
Za golf me je navdušila moja draga prijateljica, ki je vedno hvalila to igro. A povem po resnici? Sama sem bila zelo skeptična, da me bo golf prevzel, kajti naravnana sem bolj na adrenalinske in dinamične športe. Ampak, ko sem enkrat prijela palice v roke in sem videla, da v bistvu tekmujem sama s seboj in z igriščem, sem ugotovila, da je v tej igri tudi veliko adrenalina in notranjega boja, tudi če na prvi pogled ni videti tako.


Na katerem igrišču ste začeli vaditi prve udarce?
Seveda, na mojem »domačem« igrišču na Ptuju, kjer smo tudi danes v tem magičnem okolju.


Kdo je bil vaš prvi golfski učitelj? Se še danes srečate z njim in si morda vzamete kakšno osvežilno urico vadbe pri njem?
Vesela in ponosna sem, da je moj prvi trener Adam Osmančevič s svojim izjemnim čutom in ljubeznijo do golfa, ki je ni težko začutiti med urami treninga, v meni nadgradil tisto začetno navdušenje, ki sem ga začutila ob spremljanju igre s prijateljico, ki me je povabila na golf. Še danes z veseljem nadaljujem z učnimi urami pri njem in se veselim tudi vseh, ki me v prihodnje še čakajo.


Katere pomanjkljivosti v svojem znanju golf oziroma napake pri igri bi radi še odpravili?
Opažam, da imam težave s prvim udarcem, zato si želim z mojim driverjem priti bolj na TI. Kratka igra mi leži, moram pa dejansko usvojiti prvi udarec iz udarjališča, da imam boljše izhodišče za dobro odigrano luknjo.


Nam lahko zaupate kakšno prijetno ali neprijetno golfsko izkušnjo?
A jih ni bilo že samo danes dovolj (smeh)? Saj se spomnite labodov, ki so s prav posebnimi glasovi opozarjali, da smo na njihovem terenu in nas niso nič kaj prijetno pozdravili … So pa pokazali, da se znajo tudi sami nastaviti fotografskemu objektivu.


Katero je vaše najljubše golfsko igrišče?
To, na katerem smo danes. Seveda, Ptuj.


Ste že preizkusili katero od znamenitih golfskih igrišč in resortov v tujini?
Kot začetnica te priložnosti še nisem imela. Bom pa čez nekaj dni dopustovala na Madeiri, kjer sem si že ogledala nekaj igrišč in se resnično veselim igre na kakšni drugi zelenici.


Kako je videti vaš idealni dopust? Je golf tudi takrat vaš spremljevalec?
Brez telefona. Brez interneta. Dobra hrana. Kozarček dobrega vina, dobra knjiga in predvsem veliko odklopa od vsakdana. Seveda kakovosten dopust sedaj za mene vključuje tudi kombinacijo kvalitetno odigranih 18 lukenj.


Na katero golfsko igrišče bi se odpravili, če bi imeli na voljo tri tedne prostega časa?
V tem primeru bi jih izbrala verjetno več. Mislim, da bi z veseljem odigrala naša slovenska golfska igrišča od Moravskih Toplic pa vse do Lipice in od Otočca do Kranjske Gore. V vsakem izmed teh lepih krajev bi si tudi kakšen dan vzela za obisk lokalnih destinacij in ponudnikov dobre gostinske ponudbe.


Vaš nasvet ali misel, ki bi jo zaupali golfistkam in golfistom?
Ne igrajte te igre s palicami. Igrajte jo s srcem.