MATILD PALACE IN GHOST BLACK BADGE

Začetki obeh čudovitih zgodb, s katerima smo se seznanjali v preteklih dneh, segajo ob konec 19. stoletja in na začetek 20., ko je v letu 1904 gospod Henry Royce skupaj s svojim partnerjem Charlesom Rollsom ustanovil podjetje Rolls Royce in prav v tistem času, okoli leta 1902, je bila pod pokroviteljstvom njene cesarske in kraljeve visokosti Marije Klotilde iz Saxe Coburga in Gotea zgrajena palača Matild Palace.

Že takrat je Marija Klotilda sanjala o palačah dvojčicah v samem osrčju mesta Budimpešte, da bi pozdravila vse tiste, ki stopijo na Elizabetin most, kot graciozna dama. Danes ta preoblikovana Unescova svetovna dediščina ponuja svetovnim raziskovalcem kraljevo razkošje s svojimi 111 okusno opremljenimi sobami, od katerih številne gledajo na reko Donavo, 19 apartmajev, vključno z značilnim apartmajem Kraljevi stolp in Kraljevo suito Maria Klotilde, z izjemno zgodovino in novo dobo gastronomije velikega mojstra avstrijsko-ameriškega šefa Wolfganga Pucka. In njegov znameniti Michelinov krožnik z lososovo pico je še kako dobro del ob okusnem madžarskem belem vinu. Najboljše njihovo je s strani proizvajalca Royal Tokaji Essencia, njegova cena pa se povzpne tudi do 40.000 evrov za stekleničko. Po prevoženi poti iz bližnje Bratislave sem sam komaj čakal, da vstopim v osrčje veličastnega hotela in se na lastne oči prepričam o neskončnih detajlih, na katere je mislila pri svoji zgodbi in ustanovitvi že cesarica. Potem ko sem preizkusil vrtnično osvežitev z razgledi na Donavo iz stolpne sobe, kjer sem prespal, sem že komaj čakal, da se zberemo skupaj z britanskimi uredniki ter odkrijemo eno od zadnjih novitet v opusu novih modelov znamke Rolls Royce Ghost Black Badge.

Pot nas je vodila do prijetnega, povsem surovo industrijskega okolja velikih hal, kjer so nas od zunaj pozdravljali pravi volkovi, ki so naznanjali temačnost, morda malček skrivnostnosti. Zbrali smo se namreč v enem od ateljejev zanimivega madžarskega sodobnega umetnika Gaborja Miklosa Szokeja. V notranjosti njegovega velikanskega ateljeja se je pred vsemi nami bohotil najnovejši Ghost Black Badge v skrivnostni megli, kjer smo ga odkrivali skupaj s predstavnikom znamke Frankom Tiemannom. S številnimi zunanjimi in notranjimi detajli nadgrajenega modela pa nas je seznanjal prikupni nasmejani Andi McCann. Moj pogled nikakor ni mogel mimo ogromne skulpture, ki jo je izdelal umetnik Gabor, in sicer mimo energičnega tigra, s katerim sva se takoj spoprijateljila in ovekovečila to srečanje. Kmalu se mi je v pogovoru pridružila tudi Berta, sopotnica umetnika in pozneje še sam umetnik Gabor, skupaj smo odkrivali tako lepote estetsko dovršenega Ghosta Black Badge kot tudi prostorske usklajenosti s skulputrami iz življenja umetnika, kjer so me še dodatno navdušili tudi njegovi stilsko dovršeni dobermani s konjem. Ostro oko je znotraj celotne hale ob okusnih dobrotah, povezanih v nepozabno zgodbo, opazilo številne prepletene detajle, ki so še enkrat več dokazali, da pri znamki Rolls Royce velja le najboljše, kot je to zahteval in tudi zagovarjal že njen ustanovitelj gospod Royce. Pot sva s polno humorja nadaljevala skupaj z urednico Raj Gill, s katero sva odkrivala, kako izjemno se pelje vozilo. Hkrati pa, ne boste verjeli, izkusila tudi pravo dirkaško izkušnjo, saj so nas v ekipi organizatorjev povabili na vožnjo po Hungaroringu, kjer sva se z Raj vsaj za nekaj trenutkov počutila kot prava zmagovalca in dirkača hkrati. Si predstavljate, kako čakate, da se rdeči semafor sprosti v zelenega in lahko pritisnete tipalo za moč vozila Rolls Royce do popolnosti in čez nekaj sekund zavijate že v prvi ovinek na pravi stezi Formule 1. Notranji detajli vozila so bili kot nalašč tako zelo primerni najinemu razpoloženju in zmagovalni duh je resnično vel okoli vozil, ko smo se po opravljenih nekaj krogih ustavili in še s fotografi ovekovečili to izjemnost izkušnje in delno dirkaške vožnje s tako čudovitim Ghostom. Večerni klepet ob okušanju koktajlov in skrbno izbranih grižljajev nam je v unikatnem interierno opremljenem baru, The Duchess na strehi hotela, s pavi in žirafami, še dodatno izpostavil čudovito sodelovanje med umetniki in njihovimi stvaritvami ter ne nazadnje znamko Rolls Royce samo, ki ima veliko umetniških sodelovanj. Lahko bi še in še našteval in izpostavljal, a povsem verjamem, da slike povedo veliko in še več, za podrobne detajle pa sem vam, dragi bralci, bralke in tisti, ki me spremljate na družbenih omrežjih, venomer na voljo. Povem vam, da skrivnostnosti pri modelu Ghost Black Badge še zdaleč ni konca, a prav vsega pa vam tudi ne smem odkriti!

GOLF KLUB PREMIUM: Kaj je Gaborja potegnilo v umetnost, kaj ste počeli pred tem?

Gabor Miklos Szoke: Nikoli nisem bil pripravljen biti umetnik. Zame je bilo to naravno, kot zrak. V bistvu sem zelo tih, z okoljem sem začel komunicirati skozi umetnost. Mislim, da v mojem življenju ni bilo nekega odločilnega trenutka, odkar sem postal umetnik, preprosto je bilo življenje oblikovano v tej smeri in tudi moje okolje mi je bilo pri tem v veliko oporo.

GOLF KLUB PREMIUM: Mladi fantje imajo vsak svoje sanje. Kakšne so bile vaše sanje, kaj ste si želeli postati?

Gabor Miklos Szoke: Že od malih nog sem rad med živalmi. Tudi moje sanje so bile prepletene s temi živalmi, katerih osebnosti so se med spanjem pogosto pojavljale v mojih mislih. Spomnim se, da so stari starši imeli v hlevu ogromnega konja, katerega velikost in moč sta name močno vplivali. Zanimiv občutek je bil biti majhen poleg njega in začelo me je zanimati, kako lahko vplivam na okolico. Vedno sem imel ambiciozne sanje, zanimalo me je osvajanje različnih celin in ljudi ter sama širitev. Ta težnja se je v meni z leti le še krepila, zato verjetno kupujem in obnavljam vse več industrijskih tovarn. V zadnjem času se začenjam zavedati, da je za prenove stavb značilen enak organizacijski princip kot za moje skulpture, saj že od začetka rad razstavljam in sestavljam stvari, preoblikujem obstoječi material, medtem pa stremim k neki velikodušnosti ali monumentalnosti. Stare industrijske hale se bodo spremenile v nekaj drugega, iz livarne brona v pisarno, iz skladišča v delavnico, iz delavnice v prireditveni prostor. Poleg tega imam poseben odnos do predmetov, kar je morda posledica moje kiparske osebnosti, saj vedno iščem lepoto. Star avto ali pohištvo, vedno me privlačijo predmeti, ki imajo zgodovino. Kot otrok sem sanjal, da bom imel velik stol, ki bi me skril, če bi komu obrnil hrbet. Tega se bom morda enkrat lotil.

GOLF KLUB PREMIUM: Katero je vaše najljubše klasično umetniško delo in zakaj? Imate najljubšega umetnika ali nekoga, ki vas navdihuje?

Gabor Miklos Szoke: To je težko vprašanje. Ne maram razvrščati umetnosti. Obstajajo obdobja, povezana z mislimi, ki me bolj zanimajo. Eno mojih najljubših obdobij je futurizem, ko so ljudi postavili pred stroje. Menim, da je eden najbolj briljantnih kipov tisti Umberta Boccionija, bronasta figura, ki jo je poimenoval Unique Forms of Continuity in Space. Je grobo dinamičen, ima točno toliko, kot potrebuje. Največkrat navdih ne prihaja skozi umetniško delo, pravzaprav me čim manjkrat navdihujejo druga umetniška dela. Velikokrat pogovor, potovanje, obrok, izkušnja prinesejo ideje.

GOLF KLUB PREMIUM: Ste našli čas za uživanje v kakšnih razstavah, instalacijah v zadnjem času? Če da, katerih?

Gabor Miklos Szoke: V Kopenhagnu sem doživel nekaj navdihujočih izkušenj, ko sem bil tam pred nekaj meseci. Ena od njih je Louisiana Museum, mislim, da ima njihova zbirka zelo dobro razmerje med moderno in sodobno umetnostjo, pogosto me pomiri ta vzporednica s preteklostjo, da mi kompas, prebudi moje misli. V muzeju je bila kiparka, ki je ustvarila instalacijo visečih gnilih nog. Te so bile narejene iz smole, bile so precej realistične. Ko sem prebral, da jih je oblikovala po različnih družinskih članicah, je to v meni vzbudilo različne občutke. Perspektiva postavitve je precej razburljiva, a v njej je bilo nekaj otročjega in bilo je zelo strašljivo, saj si se lahko sprehodil med temi nogami kot med drevesi v gozdu. Druga izkušnja, ki me je navdušila, prav tako v Kopenhagnu, je 7-urna gastronomska izkušnja v Alchemistu, eni najbolj posebnih restavracij na svetu. Ustvarjalec in glavni mojster restavracije, mladi 31-letni Rasmus Munk je genij, ne le kuhar, ampak tudi filozof, vsak hod menija s 60 hodi pa je močna izjava o svetu. Tam sem s prijatelji preživel nepozaben čas.

GOLF KLUB PREMIUM: Kako je bil narejen prvi korak v sodelovanje z znamko, kot je Rolls Royce? Kdo ga je napravil?

Gabor Miklos Szoke: Sodelovanje z RR je prišlo zelo organsko, kot se zgodijo najboljše stvari v življenju. Našli smo se brez posebnih načrtov in materializiralo se je nekaj vznemirljivega.

Imeli smo že več RR dogodkov, ker sem v delavnici načrtoval rojstnodnevno zabavo za Berto, svojo »partnerico v poslu« (poslovno in ljubezensko), ki je bila tako uspešna, da je marsikdo mislil, da gostimo prireditveni prostor. Nato so nas začeli kontaktirati razni organizatorji dogodkov in predstavniki blagovnih znamk … Tako se je naša prva delavnica spremenila v prireditveni in razstavni prostor. BMW je bil prvi, ki nam je pred nekaj leti predstavil znamko Rolls Royce. S Frankom Tiemannom, direktorjem komunikacije pri Rolls Royceu, sem se srečal pred covidom, ko smo začeli načrtovati dogodek, ki je zaradi pandemije žal dvakrat odpadel, tako da smo leta 2020 končno organizirali fotografiranje z novim Cullinanom. Posneli smo razburljivo serijo fotografij z mojim psom Dantejem in Cullinanom ob vhodu v moj studio, nato pa sem imel srečo, da sem vozilo nekaj dni lahko testiral. No, letos je po dveh letih čakanja končno zaživel dogodek Ghost Black Badge, ki je bil prvi predstavitveni dogodek v Evropi, na katerem so se lahko najsrečnejši in najbolj eminentni predstavniki medijev vsake države, vključno z Golf Klub Premium, za devet dni srečali z novim Ghostom. Sočasno s fotografiranjem Cullinana sem s svojo ekipo ustvarjal več vznemirljivih javnih skulptur v svojih delavnicah poleg razstavnega prostora, vključno z Rumble, ki ga najdete v Muzeju denarja. Med organizacijo dogodka sem kip predstavil Franku, ki je takoj dejal, če bi napravili nenavadno serijo fotografij s kipom in vozilom Black Badge Ghost. Moja 13 metrov dolga in več kot 13 ton težka kreacija izkazuje spoštovanje pogumnim ljudem, ki so se v nevarnosti svojega življenja prostovoljno zavezali, da bodo ohranili nacionalna premoženja in prinesli nacionalne zlate rezerve na Madžarsko. Poleg zgodovine zlatega vlaka sem želel predstaviti napredek in sam premik. Te abstraktne koncepte je mogoče zajeti le z abstraktnimi orodji. Tako se je rodila ideja o lokomotivi, ki je že od prve industrijske revolucije motiv napredovanja, tako v literaturi kot v likovni umetnosti. Stroj in gibanje prideta v ospredje. Elementi, ki predstavljajo pomaknjene zlate palice, vizualizirajo gibalne faze, katerih motiv se nanaša tudi na italijanski futurizem, kjer so dela najpogosteje poimenovana po nekem procesu. Zato sem ga poimenoval The Rumble.

Skulptura je sestavljena iz približno 7000 »zlatih palic«, drugo za drugo izrezanih, upognjenih in ročno zvarjenih iz palic iz nerjavnega jekla. Vsak element je pripravila moja lastna ekipa.

GOLF KLUB PREMIUM: Kateri je vaš najljubši medij za delo? Uživate v klasičnem platnu in oljnih barvah ali imate kakšne druge želje?

Gabor Miklos Szoke: Ko izdelujem skulpture, delam z najrazličnejšimi materiali, pa naj gre za peno, lepilni trak, stiropor ali kovino, vendar so moja dela iz teh materialov notranje skulpture in eksponati. Večina me pozna zaradi mojih monumentalnih javnih skulptur, ki so narejene iz robustnega, odpornejšega materiala, sprva trdega lesa, danes pa skoraj izključno iz nerjavnega jekla. To je postal moj najljubši material, saj lahko s tem materialom zapolnim ogromne prostore in ustvarim najbolj dinamične oblike. To mi je všeč, saj so moje skulpture večinoma dinamične, nenehno v gibanju. Skulpture, ustvarjene v teh velikostih, pogosto prečkajo mejo med kiparstvom in arhitekturo. Kar zadeva velikost, si več mojih skulptur lasti svetovne rekorde in zahtevajo gradbeno dovoljenje in enako infrastrukturo kot nebotičnik. Ta javna dela se izvajajo za različne dele sveta. V sosednji Slovaški je na primer na ogled Kolos, največji evropski kip konja, prisoten pa sem tudi na drugi celinah, na primer z “My Moment of a Touchdown”, v večini mojim delom, znanim kot Atlanta Falcon. Gre za največji kip ptice na svetu, ki je debitiral na Super Bowlu leta 2019.

GOLF KLUB PREMIUM: Leta 2019 je Rolls-Royce predstavil Muse, v prihodnost usmerjeno vizijo, ki spodbuja ustvarjalnost s sodelovanjem z umetniki, ki si delijo svojo strast do premikanja tehničnih in konceptualnih meja. Zakaj mislite, da je Rolls-Royce tako osredotočen na umetnost in pomoč mladim, ambicioznim umetnikom?

Gabor Miklos Szoke: Mislim, da Rolls Royce ni več avtomobilska znamka, ampak merilo in ideja, ki pooseblja eleganco in nedostopnost. Koncept, ki ga je mogoče uporabiti za merjenje stvari. Rolls Royce nikoli ne predstavlja avtomobila, temveč umetniško delo, saj je vsak kos edinstven in neponovljiv, pa naj bo to le skulptura ali slika. Ni naključje, da zna blagovna znamka dobro komunicirati z likovno umetnostjo in obrtjo. Rolls Royce vpliva na svet, zato je pomembno, da se zavzemamo za vrednote, ki jih zagovarja. Eno takšnih poslanstev je lahko tudi predstavljanje mladih umetnikov. Mislim, da je pomembno, da kolikor dobim od sveta, mu tudi vrnem, kolikor lahko, ta cikel ohranja svet v pravem ravnovesju.

GOLF KLUB PREMIUM: Zdi se, da so vaši dobermani zelo dobro predstavljeni tudi v vaših skulpturah, vendar sem opazil, da imate radi tudi konjeništvo?

Gabor Miklos Szoke: Imel sem psa po imenu Dante, ki je definiral mojo umetnost že od malih nog. Vidim ga v vsem, njegov instinkt, divjaštvo in značaj so zelo navdihujoči. O tem sem izdelal tudi več skulptur, slik in pohištva. Do konj imam drugačen odnos. Ko sem bil študent, sem napisal knjigo o Danteju, kjer so bili konji sovražniki Dantejevih prednikov. Verjetno zato, ker je sam na podoben način pritegnil pozornost mladih, tako da sta postala tekmeca. Danes ni nič drugače. Imam štiri pse, ki se vsak dan borijo za mojo pozornost, hkrati pa si želim vedno več časa preživeti z mojimi konji. Naš volčji pes bi jih rad pojedel. Če se vrnem k vašemu vprašanju: Rad imam konjeniške športe. V zadnjem času me zanima trenerstvo, živim na ogromnem posestvu, kjer nameravam v prostem času zgraditi takšno stezo.

GOLF KLUB PREMIUM: Zlati vlak Rumble je, kot je videti, del madžarske tradicije, ali ima tudi za vas kakšen poseben pomen? Zdaj je del Muzeja denarja …

Gabor Miklos Szoke: Zgodovina zlatega vlaka je zgodovina vseh Madžarov. Zelo navdihujoče je, da so nekateri prostovoljci s tveganjem življenja rešili državne zaloge zlata. Zame je to zgodba o sodelovanju in ohranjanju vrednot. Moja skulptura je posebna instalacija, ki je hkrati javna skulptura in razstavna postavitev v muzejskem prostoru, ločenem s stekleno steno. S to umestitvijo sem želel povezati preteklost in sedanjost, prostor in čas. Kip se z muzejskega območja preseli na glavni trg Budimpešte in prečka prostor in čas: zgodovina parne lokomotive se začne v 20. stoletju in se nadaljuje v 21. stoletju.

GOLF KLUB PREMIUM: Pred leti je bil za slavno igralko Zsa Zsa Gabor narejen pomemben zlati Rolls Royce Silver Cloud 2. Ste v kakšnem sorodstvu z njo?

Gabor Zsa Zsa pa tudi Rolls Royce sta izjava, konccept. Ne vem, če obstaja kakšna sorodstvena vez med nama, vem le to, da sta najina priimka Gabor. Tukaj bi lahko na dolgo našteval raziskovalce, vključno z izumiteljem vitamina C Albertom Szentgyörgyijem ali kemičega svinčnika Laszlom Biroajem, Ernőjem Rubikom, ki je iznašel Rubikovo kocko ali ustanoviteljem Hollywooda Georgeom Czukorjem. ki je pustil velik vpliv na svet, podobno kot Gabor Zsa Zsa. Med njimi je Robert Capa, eden najbolj znanih fotografov na svetu, ki je dejal, da ni dovolj, da si nadarjen, moraš biti Madžar.