LE KAM TAVA NJEN POGLED…

Sonce počasi zahaja, Gabrille Chanel pa se je iz svoje modne hiše na 31 rue Cambon počasi odpravila do svojega apartmaja v ikoničnem Ritzu – na Place Vendôme, seveda. Kot bi nekako potihem vedela, da bo ravno ta ikonični trg pomembno koval njeno prihodnost.

Ko pride do okna in si prižge cigareto, kdo ve, kaj gleda, kaj opazuje? Kje na Place Vendôme bi lahko uprla svoj pogled, globoko vdihnila njegov zrak, kot bi lahko vdihnili vonj jasmina? Kdo ve, kam tavajo njene misli, ko se ulične svetilke ena za drugo prižigajo okoli kamnitega osmerokota in sledijo njegovi popolni geometriji, ki se je komaj dotaknejo silhuete mimoidočih? Gabrielle ugasne cigareto, sezuje čevlje in se ozre po znanem trgu. V tem času dneva se v premikajočih se sencah somraka meščanske hiše počasi raztapljajo v žametnem večernem zraku.

V tem trenutku si Gabrielle še kar ne more predstavljati, da bo ena izmed njih, natančneje št. 18, postala dragocen dom CHANEL.

Še na začetku, leta 1686, nič ni kazalo na takšno usodo. Sloviti Mansart, arhitekt iz Versaillesa, je trg zasnoval za akademije in kraljevo knjižnico, z osrednjim elementom konjeniškega kipa Ludvika XIV. Tu in tam je bil trg zaprt za sejme. Medtem pa so po tedanji navadi fasade hiš postavili, še preden je kdo vedel, kaj bo za njimi. Zato je imelo gradbeno zemljišče na št. 18 že več lastnikov do takrat, ko je leta 1723 Guillaume Cressart tam zgradil svojo rezidenco. Pod Drugim cesarstvom je meščanska hiša doživela mešane čase in postala klub, kamor so mladi modni navdušenci prihajali na ogled predstav in razstav ali celo na vadbo sabljanja. Skozi stoletja so njeni različni lastniki vključevali banko National Westminster Bank, ki je bila naklonjena Gabriellini nekdanji ljubezenski zvezi s Hughom Richardom Arthurjem Grosvenorjem, drugim vojvodo Westminsterskim. Leta 1997 je CHANEL po vzoru Mademoiselle kupil meščansko hišo na št. 18 in jo določil za svojo proizvodnjo nakita in ur: od ustvarjalnih studiev do nakitnih ateljejev, od zbirk Patrimoine do butikov, tu sanje postanejo resničnost , kjer Arnaud Chastaingt oblikuje čas, Patrice Leguéreau pa kleše sanje v nakit. To je tudi kraj, kjer izurjeni obrtniki pod okrilje vzamejo najdragocenejše materiale in najredkejše drage kamne ter jim dajo življenje. No, ne smemo pozabiti niti na to, da tukaj obiskovalci končno izkusijo čarobnost stavbe, prežete z duhom Gabrielle Chanel, žive dediščine, kjer sta svoboda in ustvarjalnost vedno kraljevali. Slavni ameriški arhitekt Peter Marino je stavbo po celoletnih delih preuredil v treh nadstropjih in že drugič ustvaril popolnoma nov butik. Elegantne linije, premišljena koncentracija umetnosti in obrti ter izjemen savoir-faire so se združili, da bi negovali sodobno vizijo zasebnega sveta Mademoiselle Chanel. Vstopiti v št. 18 in ga na novo odkriti pomeni vstopiti v njeno življenjsko pot, njen svet in njene sanje.

Ob vhodu se zdi, da se veža s prozornimi stenami poigrava s prostori kot labirint in napoveduje ambient, ki nas že čaka v odtenkih zlate, bež in rjave. Obiskovalčev pogled, ki ga pritegne sijaj kosov visokega nakita, lesketajoč se skozi steklene stene, se ustavi na različnih perspektivah butika, ki se umikajo v daljavo kot po principu tehnike mise en abyme. Obiskovalce pozdravita eterična konzola Delos & Ubiedo in ‘Eternal Movement’ Idrisa Khana (2012). Na desni, ko vstopite v butik, mogočni odprti razstavni prostori iz kovanega brona skrivajo vitrine, ki se odpirajo na Place Vendôme, in strukturirajo prostor v več salonov. Stene, obložene s črnim lakom ali reliefni motivi, vtkani v zlato, spominjajo na stanovanje na 31 rue Cambon, prav tako njegove paravane Coromandel in stene, oblečene v zlato hessian blago. S svobodnim povezovanjem obdobij in slogov je vzdušje odločno sodobno, a okrepljeno s pozlačenimi bronastimi poudarki – na mizi in okenskih okvirjih, na ornamentih pisarn Ludvika XV in Goossensovih lestencih. V središču je veličasten atrij s pozlačenimi stenami, prizorišče za bronasto “La Borne” Johana Cretena, spektakularen figurativni poklon Vendômskemu stebru visok skoraj 3 metre. Zgoraj ogromno ogledalo odseva dnevno svetlobo in razkriva utrinke novega nadstropja, posvečenega izključno zbirkam finega urarstva ali Fine Watchmaking. Proti zadnji strani četrti salon ponuja neomejen pogled na butik. Ogledalo Goossens, uokvirjeno s kristalnimi kamenčki, odseva utrinke zlata in brona s pohištva, vključno s klubsko mizico Mica Ingrid Donat. Ob izhodu iz salona na desni strani nasproti dvigala stoji bronasti ‘Wapiti’ Françoisa-Xavierja Lalanna, katerega notranje stene krasijo faksimile treh Picassovih del: « Tihožitje z violino » (1912), « Sedeči človek bere časopis» (1912) ter «Človek z dežnikom bere dnevnik» (1914).

Na desni strani dvigala, na dnu stopnišča s čistimi linijami in prozornimi balustradami, okrašenimi s kristalnimi in pozlačenimi bronastimi pravokotnimi kabošoni, se nahaja sodobna srebrna jeklena skulptura ‘Coco Chandelier’ Joela Morrisona, posebej ustvarjena za ponovno odprtje butika – ta povabi obiskovalca, da nadaljuje pot. V prvem nadstropju tri balustrade ponujajo pogled na butik iz ptičje perspektive. Svetloba Place Vendôme priteka skozi tri glavna okna, da bi razkrila najbolj izjemne stvaritve vrhunskega urarstva. Na levi strani »Colonnes« Farfelusa Farfadetsa podpira »New Neurose«, edinstven kos Johana Cretena v glaziranem peščenjaku z zlatim leskom. V središču sobe stoji miza ‘Hamada Low’ v belem bronu in surovem črnem hrastu Jean-Luca Le Mounierja. Stene in mize v belem ali črnem laku poudarjajo zlate podrobnosti na sedežih in vitrinah. Horizontalni kolaž Petra Daytona se poigrava z očarljivimi različicami kamelije, najljubše rože Mademoiselle Chanel. V nadaljevanju zasebni salon ponuja neprekosljiv pogled na Vendômski steber. Na steni nasproti vhoda visi ‘Coco in Diamonds’, portret Mademoiselle Chanel iz diamantov, ki ga je ustvaril veliki Vik Muniz. Stene, obrobljene z ogledali in zlatim tvidom, krasi tudi skulptura Sophie Coryndon iz 24-karatnega zlata, lesa in jesmonita. Pisarna za Ludvika XV., pozlačena miza Garrida in kitajska porcelanasta svetilka z intarzijami iz biserov dopolnjujejo izjemno zbirko. Pot se nadaljuje proti drugemu nadstropju. Na vrhu stopnic klop z zlatimi lističi umetnika Anthonioza vabi k trenutku kontemplacije. Nasproti, na kovani bronasti konzoli, par vaz hrani aranžmaje cvetov iz obdobja Meiji iz devetnajstega stoletja in lotosovih listov iz pozlačenega lesa. Predprostor, kot sef, prikazuje izjemen kos visokega nakita iz kolekcije CHANEL Patrimoine. Ogrlica N°5 s 55,55-karatnim po meri brušenim diamantom DFL tipa IIa je tam našla svoj dom in se skrivnostno razkriva skozi zrcalne stene. Na steni na levi strani veže se oljna slika Ha Chong-Hyuna npoigrava s kontrastom stropa, prekritega z zlatimi lističi, in sten v črno-zlatem laku. Štiri okna z naslikanimi bež svilenimi zavesami, ki odkrivajo Salon Vendôme, ponujajo zapeljiv pogled na trg in Vendômski steber. Na desni globoke, živahne teksture kompozantne oljne slike ‘Composition’ Nicolasa de Staëla (1950) odmevajo linije in celotno čarobnost trga. Slika se zrcali v simetrično postavljenem ogledalu enake širine, kar obiskovalcem omogoča občudovanje iz vseh zornih kotov. Mat bele stene, poudarjene s subtilnimi reliefi, ujamejo in ukrotijo ​​naravno svetlobo. Skulpturiran bronasti fotelj Voukenasa Petridesa in klubska mizica Reda Amalouja dopolnjujeta prostor s svojim zlatim leskom. A to še ni vse, v središču tega razkošnega prostora se bohoti dolga miza iz črnega hrasta s stoli iz svetlega brušenega hrasta. Nekateri od teh kosov, kot so preproge in odeje, ki spominjajo na vzorce tvida in povečujejo občutek udobja, topline in intimnosti stavbe, so bili razviti posebej za CHANEL. Olivier Polge, hišni ustvarjalec parfumov CHANEL, si je zamislil ekskluzivno vohalno identiteto z intenzivnimi notami jantarja, pomešanimi z eleganco irisa.

18 Place Vendôme, ikonični naslov CHANEL-a, je ponovno odprl svoja vrata 90 let po nastanku “Bijoux de Diamants”, edine kolekcije visokega nakita, ki jo je leta 1932 ustvarila Mademoiselle Chanel.